Skupine plana den. tokov

Pot: Šifranti / Finančno knjigovodstvo / Skupine plana denarnega toka

Šifrant skupin plana denarnih tokov je namenjen pregledovanju planiranih denarnih tokov. Glej poglavje Plan denarnih tokov.

V šifrant Skupine plana denarnega toka vnesemo posamezne postavke finančnih tokov, ki imajo svojstven način obnašanja. Tako postavke so:

•Prilivi iz naslova izdanih računov

•Odlivi iz naslova prejetih računov

•Plače

•Regres

•Krediti...

Vsaki postavki v tem šifrantu definiramo način prognoziranja.

Polja:

•Šifra. Vpišemo unikaten podatek, ki identificira postavko v planu denarnih tokov.

•Naziv. Naziv postavke, npr. Plače

•Prilivi / odlivi. Definiramo ali je postavka priliv na TRR ali odliv. Vnesem P, če je priliv, oz. O, če je odliv.

•Dejavnost. V polju podamo na katero dejavnost se nanaša postavka plana. Izbiramo lahko med P - poslovna dejavnost, I - investicijska dejavnost in F - finančna dejavnost.

•Konta. V polju naštejemo vsa konta, ki spadajo v dotično skupino. Vkolikor nastopa v skupini več kontov, jih med sabo ločujemo z vejico. Če v neki skupini nastopa celotna skupina kontov npr. vsa analitika skupine 121, vnesemo podatek z zvezdico na koncu (121*). Poleg konta moramo povedati tudi stran s katere bo program zajemal zneske. Stran podamo s črko D za debet in črko K za kredit. Recimo, da želimo na kontu 121 pobirati podatke iz debeta. V tem primeru vpišemo D121. Podana stran velja za vsa naslednja konta do naslednjega podatka strani. Npr. D120*,121*,K220* pomeni, da bo program na skupini kontov 120 in 121 pobiral podatke iz debeta, na skupini 220 pa iz kredita. Če strani vsaj pri prvem kontu ni podana bo program javljal napake.

•Metoda simulacije. V tem izbirnem polju določimo način na kateri bo program izvajal simulacijo, oz. prognoziranje odlivov in prilivov na TRR.

•Ta postavka se ne zajama v analizo. Če je izbrana ta opcija, potem program za to postavko ne izvaja simulacije, oz. prognoziranja. Postavka v tem primeru v pregledu plana denarnega toka podaja le podatke, ki so že dejansko vnešeni ali med knjižbami ali v ročnem vnosu denarnega toka. To opcijo uporabimo npr. pri regresu. Za regres za letni dopust vemo kdaj ga bomo izplačali in v kakšni višini, zato ga vnesemo v vnosu denarnega toka, program pa nima kaj sam izračunavati in prognozirati.

•Po dejanskem prometu preteklega poslovnega leta. Če izberemo to opcijo, potem to pomeni, da bo program izvajal prognoziranje in sicer tako, da bo za napovedovanje prilivov in odlivov v prihodnosti uporabil promet preteklega poslovnega leta po dnevih. To metodo uporabljamo običajno pri podjetjih, ki imajo sezonsko dejavnost za prognoziranje prilivov in odlivov glede na izstavljene oz. prejete račune. Pri sezonskih dejavnostih je npr. januar preteklega poslovnega leta podoben januarju tekočega poslovnega leta, avgust avgustu...

•Na osnovi analize povprečnega prometa zadnjih mesecev. Ta metoda prognozira prilive ali odlive na osnovi povprečja zadnjih n mesecev. n je število mesecev, ki ga podamo v polju poleg te opcije. Recimo, da smo vpisali vrednost 3. To pomeni, da bo program izračunal povprečje na osnovi zadnjih treh mesecev in to bo podatek za prognoziranje v bodočnosti. To metodo običajno uporabljamo za prognoziranje plač.

•

•Korekcija prometa. V to polje vpišemo procent korekcije pri prognoziranju prilivov in odlivov. Recimo, da se plače povečujejo 1 % mesečno, ali recimo da predvidevamo da bodo letos prihodki 15 % višji od lanskega leta. Program bo v prvem primeru izračunal prognozni znesek plač, ga povečaj za en procent in to vrednost podal v prognozi, v drugem primeru pa bo povečanje za 15 procentov.

Ta šifrant se uporablja pri izdelavi pregleda Plan denarnih tokov.