Tabela

Tabela ali angleško grid se uporablja za tabelarični prikaz podatkov. Uporablja se predvsem za prikaz šifrantov, pregledov in pri vnosu dokumentov za prikaz že vnešenih pozicij dokumenta. V opisu se po funkcionlanosti nahaja dvoje vrst tabel: enostavna in kompleksna. Enostavna vsebuje le del funkcionalnosti kompleksne, se pravi le del funkcionalnosti opisane v nadaljevanju, oz. vsebuje le telo tabele opisan v nadaljevanju. Ne glede na to, kje je kompleksna tabela uporabljena, ima v nazivih stolpcev posebne oznake, ki so detaljno opisane v poglavju Oznake v stolpcih. Dodatne funkcije v tabeli pa nam omogočajo tudi dodatno filtriranje prikazanih podatkov s pomočjo uporabe Hitrih filtrov.

Tabela se sestoji iz:

•Naslovne vrstice. To je zgornja vrstica v kateri so napisani nazivi stolpec.

•Telesa tabele. Telo tabele je osrednji del labele med naslovno vrstico in nogo tabele. V tem delu se izpisuje vsebina tabele. Telo tabele sestavljajo vrstice in stolpci. Program omogoča širjenje in ožanje vrstic in stolpcev. Širjenej in ožanje vrstic izvedemo tako, da miško zapeljemo na mejo med dvema stolpcema, oz. med dvema vrsticama (v naslovni vrstici, ozpovsem levem stolpcu). Pri tem miška spremeni obliko. Kliknemo gumb in vlečemo levo, desno, oz. gor dol. Ko spustimo gumb ostane širina, oz. višina nastavljena.

•Stavka tabele. Stavek tabele je področje kjer se nahajajo polja za urejanje zapisov v tabeli.

•Noge tabele. Noga tabele se nahaja na dnu tabele. V njej se nahajajo razni statusni podatki in pa horizontalni drsnik za pomikanje tabele levo - desno.

Poleg navedenih sestavnih delov, pa se lahko nad samo tabelo nahajajo tudi zavihki s preddefiniranimi filtri. Ti se nastavljajo v Special meniju, opcija Nastavitve filtrov.

Podatki v tabeli so organizirani v stolpce in vrstice, ki jim rečemo tudi zapisi, saj običajno predstavljajo en zapis v podatkovni bazi. Posamezni elementi na presečišču stolpcev in vrstic se imenujejo celice.

Po tabeli se lahko premikamo s pomočjo miške, uporabo horizontalnega in vertikalnega drsnika ali pa s pomočjo sledečih tipk:

•kurzorske tipke - pomikanje za eno celico levo, desno, gor dol

•Page Up - pomik za eno stran nazaj

•Page Down - pomik za eno stran naprej

•Ctrl + Page Up - pomik na prvi viden zapis na ekranu

•Ctrl + Page Down - pomik na zadnji viden zapis na ekranu

•Home - pomik na prvi stolpec v tabeli

•End - pomik na zadnji stolpec v tabeli

•Ctrl + Home - pomik na prvi zapis v tabeli

•Ctrl + End - pomik na zadnji zapis v tabeli.

Tabela je vedno namenjana samo prikazu, ne pa tudi urejanju podatkov. Kadar so v tabeli prikazani tudi podatki iz memo oz. večvrstičnih polj, je v sami tabeli prikazana samo začetna vsebina tega polja. Če želimo videti celotno vsebino memo polja, dvokliknemo na celico z vsebino, ki nas zanima.

Če tabela prikazuje pregled in ne šifrant, potem je eden od stolpcev (Selekt) namenjen izbiranju posameznih zapisov, na katerih potem izvajamo razne operacije. V takem primeru postaneta aktivna dva gumba v levem spodnjem kotu tabele:

 -  odznači vse - vse zapise označi kot neizbrane

 -  označi vse - vse zapise označi kot izbrane

Posamezen zapis v stolpcu Selekt označimo tako, da z miško kliknemo na kvadratek, ponoven klik pa ga odznači. Preko tipkovnice to izvedemo tako, da se postavimo na zapis in pritisnemo tipko Presledek. Ponoven Presledek ga odznači.

Na naslovni vrstici lahko z klikom desnega gumba na miški prikličemo menu, ki ima dodatne funkcije. Opisane so v poglavju Operacije na naslovni vrstici.

Tekst, ki se izrisuje v posameznih celicah tabele je možno formatirati, oz. oblikovati.

Vrtanje

Na določenih tabelah pregledov je izvedeno "vrtanje" (drill down). To je pomikanje proti nastanku podatkov. Primer: Blagajniški dnevnik je dokument, ki se knjiži v Finančno knjigovodstvo. Torej knjiženje blagajniškega dnevnika izdela knjižbe, ki se sknjižijo v Finančnem knjigovodstvu. Ko uporabnik pregleduje npr. kontno kartico na kateri se nahaja knjižba, ki je nastala pri knjiženju blagajniškega dnevnika lahko od programa zahteva, da naj mu prikaže blagajniški dnevnik, ki je te knjižbe povzročil. Ko se prikaže blagajniški dnevnik, ki je sestavljen iz blagajniških prejemkov in izdatkov lahko uporabnik zahteva od programa, da mu prikaže npr. blagajniški izdatek, ki se nahaja v blagajniškem dnevniku. Temu rečemo "vrtanje". Vrtanje izvajamo tako, da se postavimo v tabeli na zapis, kliknemo desni gumb na miški in prikaže se menu, ki ponuja možnosti za vrtanje. Ta menu je lahko od tabele do tabele drugačen.